V Minneapolisu je v sredo prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) skozi vetrobransko steklo avtomobila v glavo ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Žrtev, mati šestletnega otroka in ameriška državljanka, je po navedbah prič in analizi videoposnetkov, ki jo je opravil New York Times, umrla v dejanju, ki ga kritiki opisujejo kot neizzvano nasilje. Incident je sprožil val ogorčenja, saj videoposnetki s prizorišča kažejo, da žrtev agenta ni ogrožala, poleg tega pa naj bi zvezni agenti na kraju dogodka zdravniku preprečili nudenje prve pomoči. Dogodek je hitro dobil politično razsežnost, saj so se v javnosti pojavile nasprotujoče si interpretacije dogajanja. Medtem ko nekateri poročevalci in zgodovinarji poudarjajo, da je bila žrtev ustreljena med poskusom umirjanja situacije, so se v določenih političnih krogih pojavile obtožbe, da je šlo za osebo, povezano s skrajno levico ali terorizmom. Družina pokojne te navedbe ostro zavrača in poudarja, da Renee ni bila vključena v proteste, temveč je bila sočutna oseba, ki se je v času dogodka nahajala v bližini s svojo partnerko. Lokalna skupnost in aktivisti zahtevajo odgovornost vpletenih agentov, saj pričevanja sopotnice in očividcev kažejo na to, da je par ustavil vozilo le z namenom snemanja dogajanja. Tragedija je dodatno poglobila razpravo o pooblastilih in ravnanju agentov ICE v ameriških mestih, zlasti v luči trditev, da je prišlo do namernega zavlačevanja pomoči, medtem ko je žrtev izkrvavela na prizorišču.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je ostro kritiziral nemško vlado zaradi sodnih postopkov proti zdravnikom, ki so povezani z ukrepi med pandemijo covida-19. V pismu, naslovljenem na nemško ministrico za zdravje Nino Warken, je Kennedy Nemčiji očital nespoštovanje avtonomije bolnikov in kršenje zdravniškega molka. Po njegovih trditvah je trenutno v Nemčiji podvrženih kazenskemu pregonu več kot 1000 zdravnikov, kar po njegovem mnenju predstavlja zlorabo oblasti. Kennedy je svoja stališča podkrepil z objavo na družbenem omrežju X, kjer je v priloženem videoposnetku poudaril pomen svobode govora in človekovih pravic. Nemške oblasti obtožuje zatiranja strokovnjakov, ki so nasprotovali uradni politiki glede cepljenja in nošenja mask. Po mnenju ameriškega ministra takšna praksa ne spodkopava le zaupanja v zdravstvo, temveč tudi temeljne demokratične standarde v Evropi. Odziv ameriške administracije kaže na naraščajoče napetosti med državama glede vprašanj pravosodja in svobode izražanja v postpandemičnem obdobju. Nemška stran se na pismo in javne obtožbe za zdaj še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo dogodek vplival na nadaljnji diplomatski dialog o zdravstvenih politikah in pravnem varstvu zdravstvenih delavcev.

Iranska vojska je v uradni izjavi napovedala zaščito strateške infrastrukture, nacionalnih interesov in javnega premoženja, medtem ko se država spopada z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih dveh letih. Nemiri, ki trajajo že skoraj štirinajst dni, so po zadnjih podatkih zahtevali najmanj 65 smrtnih žrtev, oblasti pa so zaradi poskusa zajezitve organizacije demonstracij prekinile spletne in telefonske povezave. Kljub represivnim ukrepom in tisočem aretiranih protestnikov se napetosti v državi ne umirjajo, k nadaljevanju upora pa pozivajo tudi opozicijski voditelji v izgnanstvu. Nekdanji iranski prestolonaslednik Rezá Pahlaví je državljane iz tujine pozval, naj zavzamejo ulice v večjih mestih in prevzamejo oblast, kar še dodatno zaostruje razmere med teokratskim režimom in protestniki. Razmere pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj so se na dogajanje odzvale številne svetovne sile. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je poslal ostro sporočilo iranskemu vodstvu, s čimer se diplomatski pritisk na Teheran povečuje. Vojaško posredovanje in napovedi o zaščiti režima nakazujejo na možnost nadaljnje eskalacije nasilja. Protesti so se razširili po celotni državi, število aretiranih pa strmo narašča. Medtem ko vojska trdi, da brani državno lastnino, borci za človekove pravice opozarjajo na brutalno zatiranje civilistov in informacijsko blokado, ki otežuje poročanje o dejanskem stanju na terenu.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Preiskovalna sodnica in tožilec v Solunu sta odločila, da se trije turški državljani, ki so bili obtoženi ugrabitve in izsiljevanja šestih migrantov, branijo s prostosti. Osumljenci so bili aretirani na silvestrovo, potem ko je policija v stanovanju odkrila tri njihove rojake in tri mladoletne Egipčane, ki so bili tam zadržani proti svoji volji. Sodni organi so za osumljene odredili stroge omejevalne ukrepe, vključno s prepovedjo zapustitve države in obveznim javljanjem na policijski postaji. Med zaslišanjem so vsi trije moški zanikali vpletenost v kazniva dejanja, dva izmed njih pa sta navedla, da v Grčiji prebivata kot prosilca za azil. Incident, ki se je začel z aretacijo 1. januarja 2026, je ponovno opozoril na kompleksnost problematike trgovine z ljudmi in izkoriščanja ranljivih skupin v tranzitnih državah. Kljub resnosti obtožb, ki vključujejo ugrabitev mladoletnikov, so grške oblasti ocenile, da so omejevalni ukrepi zadostni za zagotovitev njihove prisotnosti v nadaljnjem postopku.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa začele z množičnimi deportacijami venezuelskih državljanov neposredno v Caracas, potem ko so ameriške sile v začetku januarja 2024 izvedle vojaško operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Med deportiranimi je tudi Andry Blanco-Bonilla, ki je preživel bivanje v zaporih ameriške agencije za priseljevanje in carine (ICE) v Salvadorju, nato pa so ga ameriške oblasti po vojaškem napadu na venezuelsko prestolnico prisilno vrnile v domovino. Napetosti med državama so se stopnjevale skozi celotno leto 2025, kar je vključevalo zasege naftnih tankerjev in prikrite operacije obveščevalne agencije CIA. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj se uradni Caracas po navedbah nekaterih virov še vedno upira popolni predaji oblasti ameriški administraciji, kljub temu da so ZDA proti Maduru in njegovi družini vložile obtožnice zaradi narkoterorizma. Položaj migrantov, ki so bili ujeti v diplomatskem in vojaškem navzkrižnem ognju med ZDA, Salvadorjem in Venezuelo, ostaja kritičen, saj poročajo o mučenju in nehumanih razmerah v pripornih centrih.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z uboji mirnih protestnikov. Protesti, ki so se v Iranu začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in slabih gospodarskih razmer, so prerasli v vsesplošne protivladne nemire, ki v državi neprekinjeno trajajo že več dni. Trump je prek družbenih omrežij in uradnih kanalov sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati in nuditi pomoč iranskemu ljudstvu, v kolikor se bo nasilje s strani režimskih sil stopnjevalo. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom Washingtonu, naj se ne vmešava v notranje zadeve države. Teheran je Washington obtožil nepremišljenega ravnanja in spodbujanja nemirov, hkrati pa so iranske oblasti pozvale Združene narode k ukrepanju zaradi Trumpovih vojaških groženj. Napetosti med državama so dosegle najvišjo točko v zadnjih mesecih, saj iranski vrhovni svet za nacionalno varnost poudarja, da bo vsako ameriško posredovanje naletelo na odločen in celovit odgovor.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo. Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.

V Iranu so v letu 2024 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišjo letno številko v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR), ki jih je povzela tiskovna agencija AFP, se je število usmrtitev drastično povečalo, s čimer država ohranja položaj ene izmed vodilnih svetovnih izvajalk smrtne kazni. Iran, ki šteje več kot 90 milijonov prebivalcev, se po navedbah organizacij za človekove pravice po številu usmrtitev uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Kitajsko. Organizacije opozarjajo na netransparentnost sodnih procesov in uporabo smrtne kazni kot sredstva za zatiranje političnih nasprotnikov ter ustrahovanje prebivalstva. Med usmrčenimi je bilo po dosegljivih podatkih tudi večje število oseb, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in političnega aktivizma.

Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja. Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.

Predsednik grške stranke Nova levica Alexis Haritsis je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da bi moralo biti leto 2026 prelomno za uveljavljanje pravic državljanov in vzpostavitev pravičnejše družbe. Haritsis je v sporočilu pozval h končanju nasilja ter omejevanja človekovih pravic, ki po njegovem mnenju zaznamujejo trenutno politično dogajanje v Grčiji. Izpostavil je potrebo po kolektivnem prizadevanju za družbo, ki si jo prebivalci zaslužijo in jo je mogoče zgraditi z aktivnim političnim udejstvovanjem. Vodja Nove levice je v nagovoru nagovoril predvsem mlade in tiste, ki se spopadajo z vsakodnevnimi težavami, ter jih spodbudil k premisleku o stanju v državi. Poudaril je, da praznični čas predstavlja priložnost za kratek premor in solidarnost s sočlovekom. Njegov poziv se osredotoča na dolgoročno vizijo političnega boja, s katero želi mobilizirati volilno telo proti trenutnim restriktivnim ukrepom in utrditi položaj svoje stranke na grškem političnem prizorišču.

Poljska vlada in predsedstvo sta se vključila v oster politični spor glede predloga zakona o statusu najbližje osebe in pogodbi o skupnem življenju, ki ga je obravnavala poljska vlada. Vodja kabineta predsednika Pawel Szefernaker je v pogovoru za televizijo TVN24 potrdil, da predsednik Karol Nawrocki zakona v trenutni obliki ne bo podpisal. Szefernaker je predlog označil za poskus uvedbe civilnih partnerstev oziroma t. i. kvazi-zakonskih zvez, ki so po mnenju predsedniške palače v nasprotju s tradicionalno definicijo družine. Vladni predlog predvideva, da bi dve osebi, ne glede na spol, pred notarjem sklenili pogodbo o skupnem življenju, ki bi bila nato registrirana v matičnem uradu. Zakon bi parom podelil pravice do dedovanja brez davčnih obremenitev, skupnega uveljavljanja davčnih olajšav in dostopa do informacij o zdravstvenem stanju partnerja. Čeprav avtorji zakona poudarjajo, da gre za kompromisno rešitev, predsednik Nawrocki vztraja pri stališču, da gre za prikrito legalizacijo partnerskih zvez, kar ostaja ključna točka razhajanja med vlado in poljsko desnico.

Izraelska vlada je odredila izgon 37 nevladnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana mednarodna skupina Zdravniki brez meja (MSF). Tel Aviv te organizacije obtožuje izkoriščanja humanitarnih okvirov za teroristične namene, kar MSF in druge prizadete skupine ostro zanikajo. Odločitev o izgonu prihaja v času kritične humanitarne krize, ko po podatkih Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) več kot 1,6 milijona prebivalcev Gaze trpi zaradi hude lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Adnan Abu Hasna, tiskovni predstavnik UNRWA, je opozoril, da izraelska vojska še naprej blokira ključne poti za dostavo hrane in zdravil, kar razmere na terenu spreminja v humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Izgon organizacije Zdravniki brez meja, ki v Gazi zagotavlja nujno medicinsko pomoč za približno pol milijona ljudi, bo po mnenju humanitarnih delavcev še dodatno ohromil že tako sesut zdravstveni sistem. Medtem ko Izrael trdi, da so ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje delovanja Hamasa, mednarodne opazovalce skrbi, da gre za načrtno onemogočanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Odločitev o prekinitvi sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami sovpada z zaostrovanjem vojaških operacij in nadaljnjim omejevanjem gibanja na območju Gaze, kar povečuje tveganje za množično obolevnost in smrtnost zaradi podhranjenosti.

V zadnjih dneh so se v ameriškem javnem prostoru okrepile kritike na račun predsednika Donalda Trumpa, ki mu analitiki in kritiki očitajo uporabo razčlovečujočega jezika in neofašističnih metod. Posebno pozornost je vzbudilo njegovo božično sporočilo, v katerem je politične nasprotnike iz vrst demokratov označil za "odplake" (scum), kar mnogi razumejo kot nevaren odmik od uveljavljenih demokratičnih norm in namerno dehumanizacijo kritikov. Avtorji prispevkov poudarjajo, da takšna retorika ni le politični odklon, temveč postavlja nove, škodljive meje sprejemljivega obnašanja v družbi. Kritiki opozarjajo, da Trumpovo obdobje predstavlja temno poglavje ameriške zgodovine, ki ga zaznamujejo brezobzirna krutost, poskusi utišanja medijev ter razkroj vladnih institucij. Kljub temu nekateri komentatorji menijo, da je ta kriza nujna predigra za širše družbeno prebujenje. Primerjajo jo z obdobjem gibanja za državljanske pravice pod vodstvom Martina Luthra Kinga ml., ko je morala država najprej videti brutalnost rasizma, da je lahko izvedla korenite reforme. Podobno naj bi se dogajalo danes, ko se Američani neposredno spopadajo z učinki Trumpove politike, kar bi dolgoročno lahko privedlo do krepitve demokratičnih institucij in solidarnosti. Analize izpostavljajo tudi psihološki vpliv voditelja na narod; medtem ko so pretekli predsedniki, kot je bil Franklin Delano Roosevelt, v času kriz delovali kot pomirjujoče osebnosti, ki so spodbujale narodno odpornost, Trumpova retorika po mnenju kritikov spodbuja razdeljenost in strah. Njegova administracija se ob tem sooča s številnimi očitki glede netransparentnosti, zlasti v povezavi z objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar še dodatno spodkopava zaupanje v pravno državo.

Najnovejša poročila organizacij za človekove pravice in medijskih opazovalcev kažejo na dramatično povečanje preganjanja krščanskih manjšin po svetu v letu 2025. Medtem ko se v zahodnem svetu verski prazniki večinoma obhajajo v miru, so se razmere za kristjane v številnih regijah v razvoju in na območjih pod avtoritarnimi režimi močno poslabšale. Poročila navajajo, da večina svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer so verske svoboščine omejene ali pa so določene verske skupine neposredno tarče nasilja. Analitiki opozarjajo, da gre za trend, ki se je stopnjeval več mesecev, vendar je v začetku leta 2025 dosegel novo kritično točko. Preganjanje se odraža v obliki sistemske diskriminacije, fizičnih napadov na vernike in uničevanja verskih objektov. Večina teh dejanj ostaja v zahodnih medijih prezrta, kljub temu da vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu. Poročilo Michaela Snyderja izpostavlja vrzel v zavedanju med zahodnimi krščanskimi skupnostmi in resničnostjo, s katero se spopadajo verniki v regijah z visoko stopnjo verske nestrpnosti.

Izraelski kabinet je odobril gradnjo 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Premier Benjamin Netanjahu in finančni minister Betzalel Smotrich sta med ključnimi akterji te odločitve, ki zadeva območje, ki ga je Izrael zavzel leta 1967. Istočasno je Netanjahu v božičnem sporočilu iz Jeruzalema poudaril, da je Izrael varen za kristjane, s čimer je potegnil vzporednico med versko svobodo v Izraelu in požigom božične dekoracije v palestinskem mestu Dženin.

Greto Thunberg so v Londonu aretirali med anti-izraelskim protestom. Britanska policija je aretirala švedsko aktivistko med protestom, kjer je izražala nasprotovanje Izraelu.

Maria Cardona s CNN je izrazila zaskrbljenost glede morebitne deportacije pod Trumpovim vodstvom. Trump je omenil možnost, da bi zapustil predsedniški položaj in postal televizijski voditelj. Emerald Robinson s televizije Mikea Lindella je Trumpa obtožila, da je zapustil udeležence dogodkov 6. januarja, kar naj bi pustilo 'madež' na njegovem predsedovanju.

Izraelska vojska preiskuje incident na zasedenem Zahodnem bregu, v katerem so vojaki ustrelili 16-letnega Palestinca, ki naj bi vanje vrgel opeko. Posnetki CCTV pa kažejo, da tega ni počel, ko je bil ustreljen. Palestinski posnetki, ki so zaokrožili na spletu, prikazujejo izraelske vojake, ki naj bi ubili Rayyana Abu Muallo v mestu Qabatiyya na Zahodnem bregu, medtem ko je ta hodil po ulici.

Več kot leto dni po strmoglavljenju Bašarja al-Asada zahodni mediji poročajo o kršitvah človekovih pravic, verskem zatiranju in vojnih zločinih pod novim režimom Jolani v Siriji. Po Assadovem odhodu v Rusijo decembra 2024 in prevzemu oblasti s strani organizacije Hayat Tahrir al-Sham, povezane z Al-Kaido, so se začeli pregon, poboji in izginotja verskih manjšin. Najprej so bili tarča Alaviti, nato kristjani.

Iran se sooča z resno gospodarsko in socialno krizo, ki jo zaznamujejo skoraj ničelna rast BDP, naraščajoča inflacija in množični protesti. Protesti, ki so se začeli v začetku decembra 2025, zajemajo različna področja, od kampanj za človekove pravice v mestih do stavk v industrijskih središčih. Dodatno nezadovoljstvo povzroča tudi vse pogostejša uporaba smrtne kazni, saj je bilo v letu 2025 dokumentiranih že več kot 1.000 usmrtitev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega voditelja Xi Jinpinga prosil za izpustitev Jimmyja Laija, prodemokratičnega medijskega mogula iz Hongkonga, ki čaka na izrek kazni po tem, ko je bil spoznan za krivega »sodelovanja s tujimi silami«.

Philip Giraldi v publikaciji The Unz Review poziva k prenehanju podpore in prikrivanja izraelskih dejanj. Izrael naj bi po prekinitvi ognja, razglašeni 11. oktobra, ubil na stotine Palestincev v Gazi, vključno z mnogimi otroki, in namerava obdržati nadzor nad več kot polovico območja.

Donald Trump je tožil BBC zaradi domnevno zavajajoče montaže videoposnetka iz 6. januarja 2021, ki naj bi ustvarjal vtis, da je pozival svoje podpornike k napadu na Kapitol. Zahteva odškodnino v višini več milijard dolarjev. Predsedniku Trumpu ni zadostovalo opravičilo televizijske postaje, zato je uresničil svojo grožnjo s tožbo.

Zadnja večja opozicijska stranka v Hongkongu, Demokratska stranka, je po glasovanju svojih članov razpustila svojo organizacijo. Ta odločitev je vrhunec kitajskega pritiska na preostale liberalne glasove v mestu, ki se vrši že več let v obliki varnostnih ukrepov. Demokratska stranka je bila glavna opozicijska sila v Hongkongu desetletja.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala seznam sovražnikov, ki bi lahko zajel velik del ameriške javnosti. Na seznam bi se lahko uvrstili posamezniki in skupine, ki nasprotujejo zakonom in izvajanju priseljevanja, zagovarjajo radikalno spolno ideologijo, izražajo protiamerikanizem, protikapitalizem ali protikrščanstvo ter kažejo sovražnost do tradicionalnih pogledov na družino, vero in moralo. Kritiki opozarjajo, da gre za implementacijo politike kriminalizacije nasprotovanja in korak k avtoritarnosti.

Združene države Amerike bodo odpravile sankcije na beloruski kalijev karbonat, kar je zadnji znak otoplitve odnosov med Washingtonom in Belorusijo. To je potrdil John Coale, posebni odposlanec ZDA za Belorusijo. Ukrep naj bi bil znak popuščanja pritiska na avtokratski režim.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je napovedala, da se bo "čim prej" vrnila v Venezuelo, kjer ji grozi pregon s strani socialističnega režima predsednika Nicolása Madura. ZDA si medtem prizadevajo za odstranitev Madura, ki je zaveznik Kitajske.

Angela Merkel je bila v Stuttgartu ob podelitvi nagrade za njeno politiko med pandemijo covida-19 deležna kritik zaradi izjave, da je od ljudi zahtevala, da se "ne obnašajo človeško". Številni državljani so protestirali proti nehumanosti ukrepov, pri čemer je policija uporabila silo.

Enajstletni Roman Olekšiv iz Ukrajine je med predvajanjem dokumentarnega filma o otrocih v Ukrajini v Evropskem parlamentu v Strasbourgu ganil prisotne s svojo zgodbo o izgubi matere med bombardiranjem leta 2022. Roman je povedal, da je bil z mamo v bolnišnici, ko je padla bomba, in da jo je takrat videl zadnjič. Po dogodku je preživel več kot 100 dni na intenzivni negi.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado je prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere, ki se že 16 mesecev skriva in se ne more varno vrniti v Venezuelo. Nagrada opozarja na krizo v Venezueli, ki jo zaznamujejo gospodarski zlom, množični izgon in omejevanje svoboščin. Poudarja, da je boj v Venezueli sedaj predstavljen kot boj med demokracijo in avtoritarnostjo.

Izraelska skupina za človekove pravice B'Tselem je razkrila umor dveh neoboroženih Palestincev, bratov Nidala in Khaleda ‘Amiraha, v mestu Nablus na Zahodnem bregu s strani izraelskih oboroženih sil. Izraelske enote so brata umorile v ozki ulici, potem ko so ju prisilile, da sta hodila proti njim. Izraelske oborožene sile so izvedle več ubojev, med katerimi je bil najresnejši uboj dveh Palestincev v Jeninu.

Odbor za Nobelovo nagrado je presenetljivo sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado na poti v Oslo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Machado je skrivno zapustila Venezuelo. Nagrada je povzročila ogorčenje med zavezniki venezuelskega diktatorja Nicolása Madura.

Ameriške, kanadske in britanske univerze, vključno z MIT, Oxfordom in McGillom, so v zadnjih petih letih sodelovale z laboratoriji za umetno inteligenco, ki so vpeti v kitajski varnostni aparat. Pri tem so se zanašale na financiranje davkoplačevalcev. Eden od teh laboratorijev je povezan z množičnim zapiranjem Ujgurov in Ministrstvom za javno varnost, ki je obtoženo ciljanja na kitajske disidente v tujini.

Evropska unija je dosegla dogovor o omilitvi zakona o dobaviteljskih verigah, katerega cilj je zaščita človekovih pravic. Zakon bo veljal le za malo število velikih podjetij, kar pomeni, da je bil oslabljen še preden je začel veljati.